Ko ostanem brez besed

Zadnja leta, vsak dan, prejmem resnično veliko vaših mailov. V njih pišete, da vam skozi moje objave na FB ali pa moje knjige, spreminjam življenja. Vesela sem, da lahko z vami delim svoje izkušnje, znanje in skrivnosti. Po prebranem zadnjem pismu, pa sem ostala brez besed.

Maja, naj vam povem, da sem zadnje leto poslušala vse aktualne “inspiracijske svetovalce, chouche, predavatelje,..” na slovenski sceni in tudi izven nje. Priznam preko neta največ, filmčkov, tudi knjig. Sedaj berem vašo Ljubezen. In od vseh svetovalcev (pa verjemite jih ni malo, saj so energije sedaj res podprle duhovni preboj naše vrste) ste mi vi najbolj prišla blizu, ker so vaše besede jasne in ne komplicirate z besedami. Sem razumela vse, kar so povedali tudi drugi predavatelji, vendar mi nekako ni šlo iz uma v srce.

Sedaj pa mislim, da počasi prihaja pri meni do tega preboja, da čutim kar govorim, se tega zavedam in posledično se mi to ustvarja v resničnem, materialnem svetu Kar hočem povedati je, da ste res čarobni, da ste res tak sonček, da vas  z veseljem poslušam, berem, gledam. Res ste posebna oseba, dobesedno žarite, pa ne zaradi krasnih oblačil, ampak iz vas resnično veje čudovita energija, svetloba. Hvala vam, ker ste in upam, da bom tudi jaz dosegla to stopnjo, da bo moja energija navduševala druge, jih učila. To si neskončno želim. Maja, dobra vila, hvala, hvala, hvala za vse, da nas razsvetljujete, da nas spominjate to, kar smo morali pozabiti, da bi dosegli svoje sanje.

Ob prebranem čutim hvaležnost in hkrati vem, da mi ne sme nič pomeniti. Ne smem biti navezana na kar koli. Ampak, če si priznamo ali pa ne, je včasih lepo prebrati, da je vredno vsake sekunde, minute, ure, dneva, ki ga namenim pisanju in deljenju svoje resnice. Verjetno se ne zavedate koliko časa na dan mi vzamejo objave na FB, snemanje filmčkov, pisanje in komentiranje vseh vaših čudovitih komentarjev. Rada počnem, kar počnem in v svojem delu uživam. Hvaležna sem za vsak vaš komentar, srček, share in like. Tako vsaj vem, da ste prebrali, morda razmislili in si dovolili, da je življenje lahko drugačno. In le s skupnimi močmi nam bo uspelo.