Navdihujoče je brati zgodbe ljudi, ki so igrivi, iskrivi, ki uresniču- jejo svoje sanje in želijo širiti Ljubezen in Svetlobo. Še posebej, če taki niso od nekdaj, temveč so se prebudili, odložili vlogo žrtve in začeli z zaupanjem sprejemati življenje v vsej njegovi čarobnosti in enkratnosti. Zgodba Dobre vile Maje se bere kot ščebet srečne ptice, ki poje sebi v veselje in drugim v upanje: Možno je, mogoče je, po- skusite! Na svet ste prišli s poslanstvom in vse, kar se vam dogaja, je dobro in prav za vašo rast. Poglejte mene, pisano ptico, na mojih perutih je zapisano sporočilo, ki vam ga predajam z ljubeznijo: Ča- robnost vam pripada, izberite jo! Najdite otroka v sebi in se lotite stvari z otroško naivnostjo. Ne jemljite sebe in življenja tako resno! Človeku se raztegnejo usta v nasmeh, ko prebere: “Samo veselim se in se igram.” Kako preprosto! Preprosto za tistega, ki je že na tej poti. Težko za onega, ki še ni odprl oči za čudežnost in srca za ljubezen. Morda mu bo Dobra vila pokazala pravo smer, a na pot bo moral stopiti sam. Na to edino pot, ki pripelje, kamor je vredno priti – k samemu sebi!