Dovolite si

Zadnje dni se okoli mene zrcalijo resnično zanimiva ogladala, ki mi skušajo povedati veliko. Učim se, veliko učim. Spoznavam, raziskujem in odkrivam. Življenje me vedno znova preseneča in dostavlja točno to, kar v danem trenutku potrebujem, in natanko določeno znanje, ki ga moram predati naprej.

Opazujem, kako enostavno je življenje, pa vendar ga tako radi zapletamo. Sama vedno rada povdarjam, da nisem idealna in si tega niti ne želim. Naučila pa sem se uživati, izkušati, si dopuščati in biti jaz. Delam le tisto, kar me osrečuje. In ja, seveda pridejo trenutki, ko me obiščejo strah, jeza, žalost. Pa vendar sem se naučila, da se vedno vprašam, ZAKAJ me je to obiskalo. Veliko ljudi pravi – dopustite si biti v tem stanju. Se strinjam, vendar danes razumem, da je odvisno od mene, koliko časa bom v vlogi žrtve, koliko časa se bom smilila sama sebi, predvsem pa, koliko časa me bo strah. Samo jaz sama! In nekega čarobnega dne sem se odločila, da tega v življenju ne potrebujem več. Vsa ta počutja sem skrajšala na minimalno. V vsaki takšni dani situaciji iščem odgovore, kje v meni se še “skriva” nekaj, kar je treba ozdraviti. Ni dovolj, da si dopustimo biti v tem stanju, treba je iskati odgovore. Naj vam ne bo dovolj, da samo ste v črni luknjici in se smilite samemu sebi, jokate in čepite v temi. Odrastite, gremo korak naprej v osebnostnem razvoju! Končno si priznajte, da ni dovolj, da samo ste v tem stanju. Priznajte si že, da tudi vse ostalo ne deluje, če spremembe ne naredimo mi sami. Da, mi sami! Kaj vam pomagajo afirmacije, vizualizacije, sprejemanje vloge žrtve, dopuščanje žalosti in spoznanje svojih vzorcev? Čisto nič vam ne pomagajo, dragi moji! Nič! Dokler se ne boste premaknili naprej in naredili spremembo! Da, spremembo. Najprej v svojih glavah. Kajti sprememba vašega življenja se začne najprej tam!

Dovolj je vseh “buč”, kako moramo biti v stanju negativnega. Vsak trenutek imamo moč, da spremenimo vse. Predvsem pa mi odločamo vsak trenutek, kako se bomo počutili. Mi in nihče drug. Zato lepo pozabite, da morate “ždeti” v tistih črnih luknjicah. Ko vas obiščejo negativni občutki, bodite odgovorni in se soočite sami s seboj, zakaj ste ustvarili, kar ste. Dovolj je “ujčkanja”, odrasti bo treba in prevzeti odgovornost. In če smo iskreni, je vse skupaj smešno preprosto. Treba se je samo vprašati, ali bom v črni luknjici ali se bom končno osvobodil in stopil na sonce in svetlobo. To je vse, kar se morate vprašati. In najpomembnejše: nekaj za to tudi narediti.

 Avtor: Dobra vila – Maja