Notranja moč

Opazujem in in odkrivam zanimive reči. Vsem je vse jasno, kaj morajo spremeniti, ko pa se je treba odločiti, da bo treba za to spremembo nekaj narediti, se vse ustavi. Hecno, kajne? Po svoje želijo nekateri še naprej trpeti. Ko vemo, kaj si želimo, in to jasno definiramo, moramo potem za to tudi nekaj narediti. Če veste, da vam nekaj ni všeč, potem to spremenite.

Veste, najlažje je tarnati in se vrteti v začaranem krogu, predvsem pa v vlogi žrtve. To je najpreprostejše. In kot sem že večkrat napisala, s prstom na krivca je otročje lahko pokazati. V zadnjih dneh sem tolikokrat slišala, kako se ne da in kako je vse težko. Ljudje sami sebe vsak dan prepričujejo da ne morejo nič spremeniti in da nič ne more biti bolje. Sami sebi lažejo, da nimajo moči nad svojim življenjem. Toda vsi, ki samo nekaj časa osebnostno rastete, veste, dato ne drži. Ko se samo malo poglobimo vase, v življenje in okolico, ugotovimo, da smo mi kreatorji svojega življenja. Tako malo je potrebno, tako malo. Pa vendar, ko to ugotovimo, je treba kar nekaj časa, da se stvari začnejo spreminjati na bolje. Ampak je vredno, vredno vsake sekunde.

Res je, vloga žrtve je lušna stvar. Sedimo na mestu, krivimo vse okoli sebe in smo kot majhni otroci. In ko takšnemu človeku vržem rešilni jopič, se mi vedno znova potrjuje, da ga noče sprejeti – ker se noče posloviti od vloge žrtve. Vsakič znova se mi potrjuje to pravilo. Ljudje ne naredijo spremembe – ker je nočejo! In kot velikokrat pravim: ko boste imeli dovolj – boste nekaj spremenili. Dokler vam ustreza, da trpite, ste slabe volje, opravljate, se ukvarjate z drugimi in ste v krogu negativnosti, ne morete nič spremeniti. Priznajte si, da vam prija, da ste v svojem starem okvirju, ki ga dobro poznate, in če stopite iz njega, se boste morali spoprijeti z neznanim. Strah vas je tega! Strah vas je, kaj se bo pripetilo, če si upate stopiti v neznani svet. In lahko vam razodenem veliko spoznanje! Ta svet, v katerega vas je tako strah stopiti – je v resnici vaš dom. Tam je doma harmonija, tam je doma svetloba in ljubezen, tam je doma vaše srce, predvsem pa vaš mir.

Tam, kjer ste danes, kjer trpite in doživljate bolečino, v resnici ni vaš dom. Tako močno so vas prepričali o tem, da stanujete tam, da ste začeli še sami verjeti v te izmišljotine. Opazujem našo punčko, kako čista je. Čista svetloba, mir, ljubezen in harmonija. In jaz sem tista, ki bo ohranila to v njej ali pa jo bom prepričala, da je nekaj čisto drugega. Jaz sem tista, ki ji bo pomagala, da ne pozabi, kako lepa je. Kako čarobna je in močna. Jaz!

Zato bodite odgovorni do svojih otrok. Bodite odgovorni do svoje naloge. Ko se odločimo za otroka, sprejmemo tudi odgovornost za to, kakšno resnico, prepričanja in misli mu bomo predali. Predvsem pa, ali ga bomo naučili vloge žrtve ali pa mu pokazali njegovo notranjo moč. Torej, kakšno ogledalo boste?