Dober starš?

Ugotavljam, izkušam in se učim. Osebnostna rast je ob vzgoji otroka resnično prav poseben zalogaj. Poleg tega, da se je treba soočati s samim seboj in svojimi vzorci, se v družini soočamo tudi s partnerjevimi vzorci in še z otrokovo dušo, ki je čisti individuum zase. Opažam, kako močno in odločno voljo imajo male duše, ki na svet prihajajo v teh novih in drugačnih časih. Sama sem se morala »boriti«, se graditi in soočati z vsemi vidiki sebe, medtem ko je naša dojenčica vse to že prinesla s seboj. Kakšna odločnost, kakšna volja in kako jasen cilj! Prava mala, ne mala – temveč velika učiteljica je. Vzgoja je resnično zanimiva stvar, ki te sooča z marsičim. Pa vendar, če prisluhneš samemu sebi in se umiriš – slišiš čisto vse. Slišiš, kaj je dobro za otroka. Slišiš brezpogojnost. V sebi zaslišiš ljubezen, ki mu jo moraš dati.

Naučila sem se, da moram, tako kot na vseh področjih življenja, tudi na področju vzgoje samo poslušati sebe, svojo intuicijo in srce, predvsem pa hčerki nuditi čim več ljubezni, pozornosti in nežnosti. In najpomembnejše: Ne smem poslušati vseh bistroumnežev, ki »natanko vedo, kako in kaj je prav« in se tako radi znajdejo okrog mlade, zmedene mame. Zapomnite si – ne bistroumneži, temveč mama najbolje ve in čuti, kaj je dobro za njenega otroka.

Že ko sem rodila, sem v porodnišnici poslušala, da bom imela s hčerko težave. Veliko sem jo namreč crkljala, se pogovarjala z njo in ji izkazovala svojo ljubezen. »Gospa, boste že videli doma – ves čas jo boste imeli po rokah!« so mi govorili. In dragi moji, res jo imam, ker jo imam rada, neskončno rada in ji želim to pokazati. Želim ji dati zdrave temelje. Takšne trdne temelje, da ne bo čutila potrebe po samoodkrivanju, soočanju z bolečino, kakršno sem prestajala sama. Temelje, ki ji bodo dali popotnico, da se ima zdravo rada, se ceni in spoštuje. In da se razumemo – tudi jaz bom kot mama zagotovo naredila kakšno »napako«, saj vendar nisem popolna.

A najboljši recept je vedno ta, da poslušate sebe. Najbolj me zaboli srce, ko mame poslušajo druge in svoje otroke zaprejo v sobe ter jih pustijo do onemoglosti jokati, da zaspijo. Kljub temu da jim intuicija in srce pravita drugače. Verjamem, da včasih ne veste več, kaj bi naredile, da bi otrok zaspal. Vendar je to zadnja stvar, ki bi jo morale in smele narediti. Vaš otrok vam z jokom sporoča, da si želi vaše bližine. Želi si topline in ljubezni. Ko zajoka, izreče besedo mama! To je prvi izraz tako čarobne in mogočne besede. Sama sem se od prvega dne dalje vedno odzvala na njen jok, jo dvignila, stisnila k sebi in jo crkljala. In naša sončica posledično komaj kaj joče. Že kot dojenčica me je, ko se je prebudila, samo poklicala: »Eeeee.« Nikoli ni jokala, ko se je prebudila.

Pustiti otroka jokati ni dobra popotnica za življenje. V njem vzbuja občutek pomanjkanja varnosti in zapuščenosti. Že v prvih mesecih s tem sporočate otrokom, da se ne morejo zanesti na vas. Da vas ne bo ob njih, ko vas bodo potrebovali. Zato jih dvignite in stisnite k sebi, poklonite jim toplino in ljubezen. Dajte jim varnost. Umirite se. S partnerjem predelajte vse, za kar menite, da otrok globoko v sebi čuti, da je potrebno rešiti, in obljubim vam, da se bo umiril. Pridno bo zaspal v vašem naročju. In če smo iskrene, ta čas še prehitro mine, in nekoč si boste še želele, da bi otrok zaspal v vašem naročju. Premislite – prihodnost vaših otrok je v vašem srcu.

Želim spregovoriti še o rečeh, o katerih se premalo govori. Kot novopečena mama predvsem spoznavam, da biti mama pomeni nekaj najlepšega, obenem pa zahteva nenehno soočanje s seboj. Pomenljivo je tudi, da otrok pospeši zanimive procese ali celo pokaže na nove stvari v tebi, takšne, ki jih prej nisi niti opazil/-a, oziroma tvoja pozornost ni bila osredotočena nanje.

Kot mama se srečujem z marsičim (o tem lahko več preberete v knjigi Moč ljubezni). Z vami želim deliti velika odkritja, ki bodo pomagala mnogim. Tako malo se na glas govori o tej čudoviti vlogi. Tako malo žensk iskreno spregovori o vseh spremembah, ki jih doživljajo kot mame. In zakaj je temu tako? Zato, ker okolica narekuje, kaj naj bi mama bila. Ugotavljam, da le malo žensk resnično začuti, kaj naj bi bilo to, o čemer vsi govorijo. Ženska tisto opevano izpolnjenost doživi šele takrat, ko resnično predela svoje lekcije in se sooči sama s seboj. Ko resnično začne poslušati sebe in svojo intuicijo, svoje srce. Dragi moji, pri vzgoji otrok ne poslušajte drugih. Prisluhnite le sebi, kajti le vi veste, kaj vaš otrok potrebuje!

Ko pišem te vrstice, imam ob sebi desetmesečno deklico. In na glas lahko pritrdim, brez olepševanja in zavijanja v celofan, da se mi je z njenim prihodom življenje spremenilo. Dobesedno obrnilo se je na glavo. Njen prihod je prinesel veliko spoznanj. Veliko sprememb. In ne bom rekla odrekanj, ker to ni res. Prinesel mi je boljšo organiziranost in odprl marsikaj, kar moram v sebi še predelati. Vsak dan se zahvalim za svojega očeta in mamo, saj brez njiju ne bi živela sebe in bila hkrati tudi mama. Zahvalim se za pozornost, ki jo namenjata moji hčerki, predvsem pa za varstvo. Da ne omenjam svojega moža, ki je hčerki skoraj popoln oče. Vsak dan se zahvalim za njegovo navzočnost.

Sem ženska, ki uresničuje svoje sanje. Sem ženska, ki živi sebe. In če želim biti dobra mama, moram biti izpolnjena. Po prihodu hčerke se je vse obrnilo. S časom moram razpolagati drugače, brezbrižno svobodo je zamenjala odgovornost. Ni več trdnega spanca, ni več poležavanja na kavču in doma ni več vse klinično čisto. Vse našteto so zamenjali otroški smeh, igrače, ki ležijo vsepovsod, in neskončno lepi trenutki ob dojenju, pa čeprav sredi noči.

Izkušam tudi čisto nov aspekt ljubezni. Ob prihodu otroka se ti pripeti toliko lepega in hkrati se zate odpre povsem nov svet, s katerim se moraš soočiti. Čakam dan, ko bodo v starševskih šolah učili o vsem tem, in ne zgolj podajali informacije o tem, koliko oblekic potrebuje otrok. Dan, ko bodo učili o vzgoji, o soočanju mam z novo nalogo, predvsem pa podajali znanje in izkušnje o tem, kako doječa mama nauči otroka spati, in še bi lahko naštevala.

V svoji novi, materinski vlogi sem dobesedno odkrivala toplo vodo! Odkrivala sem nekaj, za kar bi bilo dobro, da bi nam podajali v šolah. Ko sem brala vse zapiske iz starševske šole, sem pogrešala veliko tem. Predvsem ugotavljam, da se mnogo premalo govori o stvareh, ki so resnično pomembne in potrebne za mlado mamico. Kamor koli se obrnem, naletim na tabuje. Velikokrat strnem svoje misli in spoznanja na svoji Facebook strani. In zelo sem presenečena, da si številni ljudje ne upajo javno pisati o nekaterih temah.

Ogromno zasebnih sporočilc dobim. Resnično veliko! Javno o svojih izkušnjah piše zelo malo ljudi. Prišel je čas, ko moramo ženske spregovoriti, ko se moramo soočiti s stvarmi, ki visijo nad nami. Prišel je čas, ko moramo spregovoriti o vsem. In naj vas zopet spomnim. Lahko smo v vlogi žrtve ali pa se odločimo, da nekaj spremenimo. Kar lasje mi gredo pokonci, ko slišim stavek: »Ženska je ob rojstvu otroka izpolnjena.« Je to res? Takrat je v ženski glavi popoln kaos, soočati se začne z vsem, kar je toliko let tlačila v sebi. Soočati se začne z družinskimi vzorci in z globinami same sebe.

Hvaležna sem si, da sem do sedaj naredila že toliko, da vsaj razumem, kaj se mi dogaja. Da se znam soočati sama s seboj in se lahko na trenutke dotaknem te opevane izpolnjenosti. Predvsem pa sem hvaležna za partnerja, ki mi pri vseh teh mojih soočenjih stoji ob strani. Zato drage moje, z vami ni čisto nič narobe! Vse, kar se vam dogaja, se dogaja tudi vaši sosedi, prijateljici in sodelavki. Vse to se dogaja vsaki ženski. Le da o tem na glas spregovorijo le redke!

Dobra novica je ta, da se dà čisto vse rešiti. Dobra novica je ta, da se dà čisto vse spremeniti. Samo čas potrebujete, čas zase. Soočenje s samim seboj zahteva čas. Soočenje s svojimi družinskimi vzorci zahteva celega sebe, predvsem pa zahteva predanost. Raziskujte se, odkrivajte se. Sprašujte se, zakaj se vam dogajajo določene stvari, zakaj se vam situacije ponavljajo, brskajte po svojih družinskih vzorcih. Odkrivajte se in se spreminjajte. Iščite rešitve, kako se boste organizirali. Iščite rešitve, kako bi porazdelili delo med partnerjem in vami.

Opažam, da si veliko ljudi želi imeti otroke, pozabljajo pa na odgovornost, ki jo prihod nove duše prinaša. Pozabljajo na odgovorno nalogo, ki jih čaka. Poleg tega večina staršev s prihodom otroka pozabi nase. In vse to vodi v začaran krog. Krog, ki prinaša trpljenje vsem družinskim članom. Dragi moji, vzeti si morate čas zase! Sicer boste na dolgi rok postali nesrečni, zelo nesrečni. Tega pa si res ne želite, kajne? S partnerjem določita dan v tednu, ki bo samo vaš, in dan, ki bo samo partnerjev. Takrat počnite vse tisto, kar vas veseli in radosti. Takrat bodite preprosto vi. Verjamem, da se bo zagotovo oglasila kakšna ženska, ki bo povedala nekako takole: »Ne poznaš mojega partnerja. Ne morem mu pustiti otroka.« Pa je to res? Otrok ni samo vaš, je tudi partnerjev. In toplo vam polagam v vaša srca, dovolite, da oče že v prvih dneh vzpostavi stik z otrokom. Če boste stalno bdele nad njim, češ kako previja otoka, kako segreje mleko in kako naredi kar koli drugega – se ne bo mogel ničesar naučiti.

Nam ženskam je podarjeno, da že ob pogledu na dve črtici ali ob prvem ultrazvoku začutimo tisto nit, tisto čarobno povezavo. Podarjeno nam je, da otroka devet mesecev nosimo v sebi in se povezujemo z njim. Oče pa otroka prvič začuti, ko ga vzame v svoje naročje. Drage moje, tega nikoli ne pozabite. Oče potrebuje nekaj časa, da vzpostavi vez s svojim otrokom. Če boste stalno nadzirale, kaj počne, mu to ne bo uspelo. Takoj ko ste zmožne, pojdite v trgovino ali po opravkih in pustite otroka samega z očetom vsaj pol ure. Naj se spoznata, naj se začutita, naj se povežeta. Dovolite mu biti oče. Naučiti se je treba, kako biti starš. Začutiti je treba, kako je biti starš. Potem moraš starš preprosto tudi biti!

Ne dovolite, da bi s prihodom otroka pozabile nase ali na partnerski odnos. Vse to morate gojiti in negovati, kajti na dolgi rok se vam bo zanemarjenje sebe ali odnosa maščevalo. Tako kot je potrebno zaliti rožo in jo negovati, je potrebno skrbeti zase in za odnos. Če tega ne boste storile, se boste nekega dne sesule ali pa bo partner odšel drugam. Na individualnih svetovanjih slišim toliko žalostnih zgodb in obžalovanj, da ljudje niso storili drugače. Nič hudega, če ste morda že zabredli v te vode. Vsak trenutek imate možnost, da spremenite svoje življenje. Vsak trenutek je priložnost, da spremenite čisto vse. In kot pravijo: Kjer je volja, tam je pot. Vedno obstaja rešitev. Vedno! Bodite zgled dobrega odnosa in predajte svojemu otroku temelje zdrave družine.
Otrok je odlična priložnost, da naredite veliko na sebi in vse to znanje predate naprej. Bodite drugačni, bodite boljši, kot so bili vaši starši, predvsem pa bodite ljubezen. Otroku dajte vse to, kar ste sami pogrešali pri svojih starših. Igrajte se z njim, posvečajte mu svoj čas, a pri tem ne pozabite nase! In vedite, da se vse dà, če se hoče. Čisto vse!

Sama sem zelo aktivna s pisanjem in idejami, ki jih imam za prihodnost. Pa vendar si vsak dan vzamem čas za igranje, skakanje, učenje posnemanja živalskih glasov, ogledovanje otroških knjig, dojenje in izkazovanje ljubezni. Vsak dan. In hkrati vsak dan uresničujem tudi svoje sanje. Na mojem dnevnem urniku ni več gledanja televizije, brezplodnega opravljanja partnerjev po telefonu s prijateljico in nobenega tarnanja. Ko boste naredili enako, boste zagotovo osvobodili vsaj dve uri na dan. Dve dragoceni uri, ki ju lahko posvetite svojemu otroku. Vse, kar boste naredili, boste naredili do njegovega sedmega leta. Do takrat mu boste naložili vse vzorce, prepričanja in občutke o sebi. Do takrat boste določili, kakšna bo njegova popotnica. Naj bo drugačna od vaše, naj bodo temelji zdravi.

Otroka naučite, da se ima rad, se ceni in spoštuje. Pohvalite ga, dajte mu zdravo samozavest. Dajte mu tisto, česar nismo imeli mi, ki smo porabili leta in leta, da smo se na novo zgradili. Dajte mu znanje, dajte mu orodja, s katerimi bo uresničeval svoje sanje. Bodite mu zgled. Pri tem pa vedite, da tudi kot starši ne boste nikoli popolni, zato ne težite k temu. Popolnost ne obstaja.

Življenje je sprememba. Življenje je razvoj in je rast. Življenje je izkušanje. In tudi ko se zavrtite v krogu soočanja s seboj, vedno iščite rešitve. Čisto vse je rešljivo. Poiščite si sogovornike – ne za tarnanje in opravljanje, temveč sogovornike, ob katerih boste rasli in se razvijali. Poiščite knjige avtorjev, ki so doživljali podobne izkušnje kot vi, poiščite pomoč strokovnjakov. Spregovorite o svojih težavah, kajti le tako jih boste lahko rešili. In ne, niste čudni. Ste duša, ki se razvija in raste. Ste čudoviti in pogumni, ker si upate stopiti iz množice in nekaj spremeniti.

In resnično ne pozabite, težave so tam zato, da nekaj spremenite. Da zrastete, da si pridobite znanje, ki ga boste predali naprej svojim otrokom. Kajti le tako bomo zgradili drugačen svet. Svet, v katerem bodo bivali ljubezen, harmonija, svetloba in spoštovanje. Danes teh vrstic ne berete po naključju. Danes je prišel odgovor na vaša vprašanja. Danes je priložnost, da res veliko spremenite. Zdaj je pravi trenutek, da se soočite s samim seboj. Zdaj je pravi trenutek, da se odločite za svojo srečo. Vprašanje je le, ali boste to storili danes ali jutri. Če si iskreno priznate, veste, da boste prej ali slej to naredili. Je torej prišel vaš trenutek? Hvaležna sem sama sebi, da sem zelo hitro doumela trik poslovnega sveta. Biti poslovno uspešen zame pomeni vzdrževati tudi ravnovesje v družini. Imeti čas za družino! Kaj hitro sem ugotovila, da ne bom več delala vsako popoldne. Moja deklica je na prvem mestu, stoji z menoj. Zavestno vzdržujem ravnovesje med poslovnim in zasebnim časom. Vse se da, resnično se vse da. Samo želeti si je potrebno.

Prevetrila sem svoje podjetje, prevetrila svojo ponudbo in se odločila, da imam dopoldne več časa za individualna svetovanja. In saj veste, ljudje se zdaj naročajo na dopoldanske termine. Le odločiti se morate, kaj vam več pomeni. Otroci bodo hitro odrasli in odšli, zato ne zamudite njihovega čarobnega otroštva. Predvsem pa jim ne nalagajte bremen. Naj bo njihovo življenje lepo, pravljično in navdihujoče. Ne ubijajte njihovih sanj, predvsem pa ne domišljije, ki jo vsi še kako potrebujemo za dobro zavestno ustvarjanje. Da, domišljija je ključna. Vse velike sanje se najprej začnejo v vaših mislih. Če ob tem globoko v sebi v nekaj verjamemo, smo že na pol poti do izpolnitve sanj.

Naučite svoje otroke, da se poslušajo, naučite jih, da imajo možnost in pravico izražati svojo resnico. Če jih ne boste naučili slednjega, bodo imeli skozi življenje enake težave kot vi. Za vsako odločitev bodo klicali prijatelje, znance ali partnerje. In jih vprašali: »Kaj pa ti misliš?« Naučite jih, da stojijo za svojimi odločitvami, tudi v primeru, ko te odločitve niso prave. Naj se naučijo, kaj je dobro zanje. Naj se naučijo poslušati svojo intuicijo in srce, saj bodo tako vedno ob pravem času na pravem mestu, s pravimi ljudmi. Naučite jih, da se poslušajo.

Predvsem pa naj izražajo, kar čutijo. Najlepše, kar lahko starši naredijo za svojega otroka, je to, da ustvarijo odnos, v katerem lahko ta izrazi sebe. Izrazi svoje strahove, dvome in želje. Naj bo dom varno zatočišče. Naj se zgodi kar koli, otrok mora čutiti in vedeti, da je doma vedno dobrodošel. In seveda bo počel »neumnosti«. Jih vi niste? Pomembno je, da se znate po takšnih pripetljajih pogovarjati, razčlenjevati in delati zaključke, predvsem pa izdelati načrt, kako naslednjič do tega sploh ne bo prišlo.

O, ja, veliko dela nas čaka. Biti dober starš ni enostavno. Je pa vredno. Vsa ta brezpogojna ljubezen in prešerni otroški nasmešek, ki ga dobiš v zameno. Pa objem in poljub. Ah, kaj naj naštevam, to je treba začutiti, doživeti in razumeti. In če imate otroka, predvsem zdravega otroka, imate največje bogastvo na tem čarobnem planetu Zemlja. Imate resnično najlepšo vrsto ljubezni, kar jih obstaja. Cenite jo, čuvajte jo in negujte. Čarobno – komaj čakam, da grem po svojo deklico, ki je v varstvu pri babici. Na sonce greva, delat lumparije. Pred prihodom otroka ustvarite trdne temelje. Si jih želiš zgraditi? Potem nujno preberi še to TUKAJ