Delo na sebi

Velikokrat me ljudje prosijo, naj napišem navodila, kako ravnati, ko pademo v črno luknjico. Lahko vam razkrijem, da pravila ne obstajajo, kajti od primera do primera so stvari različne. A ker me je pred kratkim nekdo prosil, da bi mu to prišlo zelo prav, sem se odločila, da vam na kratko napišem postopek, kako reagirati, ko »padete«. Pomembno je, da ne dvomite več. Vse, za kar v mislih čutite, da je možno, je lahko jutri vaša realnost. Kadar vas napade dvom ali strahci, se naučite umiriti in zaupati. Ko nastopi tista znana bolečina, se poskusite umiriti.

Zakaj toliko govorim o spremembi in zakaj je tako pomembna. Predvsem pa si filmček oglej, če partner nima časa zate … razjasnila sem vzorec …

So vam starši celo otroštvo govorili: zato, ker sem jaz tako rekla, to ni v redu, to ni dobro, poslušaj mene … in posledično imate sedaj težave z izražanjem svojih želja in sanj oz. z avtoritetami. Posnela sem odgovor kako se soočiti s tem vzorcem in ga predelati –> Klini na filmček

Opazujem in in odkrivam zanimive reči. Vsem je vse jasno, kaj morajo spremeniti, ko pa se je treba odločiti, da bo treba za to spremembo nekaj narediti, se vse ustavi. Hecno, kajne? Po svoje želijo nekateri še naprej trpeti. Ko vemo, kaj si želimo, in to jasno definiramo, moramo potem za to tudi nekaj narediti. Če veste, da vam nekaj ni všeč, potem to spremenite. Veste, najlažje je tarnati in se vrteti v začaranem krogu, predvsem pa v vlogi žrtve. To je najpreprostejše. In kot sem že večkrat napisala, s prstom na krivca je otročje lahko pokazati. V zadnjih dneh sem tolikokrat slišala, kako se ne da in kako je vse težko. Ljudje sami sebe vsak dan prepričujejo da ne morejo nič spremeniti in da nič ne more biti bolje. Sami sebi lažejo, da nimajo moči nad svojim življenjem. Toda vsi, ki samo nekaj časa osebnostno rastete, veste, dato ne drži. Ko se samo malo poglobimo vase, v življenje in okolico, ugotovimo, da smo mi kreatorji svojega življenja. Tako malo je potrebno, tako malo. Pa vendar, ko to ugotovimo, je treba kar nekaj časa, da se stvari začnejo spreminjati na bolje. Ampak je vredno, vredno vsake sekunde.

Zadnje dni je rdeča nit komentarjev na moje objave na Facebooku enaka, zato sem se odločila, da spet napišem nekaj vrstic o svojih spoznanjih in o tem, ali je to, o čemer pišem, v resnici lahko ali težko. Verjemite mi, da vas razumem, ker sem čisto vse, kar se danes podi po vaših glavah, doživljala tudi sama. In moja naloga, moje poslanstvo je, da vam na preprost način opišem svoja spoznanja, svoje spominjanje, predvsem pa, da vam prihranim leta raziskovanja in odkrivanja. Vem tudi, da lekcij namesto vas ne morem narediti, lahko pa vam jih poenostavim.

Včeraj se mi je pripetil osupljiv šolski primer, v katerem sem samo opazovala igro, vloge, vzorce in iluzije. Tako dovršeno se je odvilo pred mojimi očmi, da izkušnjo moram deliti z vami. Vsi se zavedamo, da nismo popolni. Vsi imamo prepričanja, vzorce, predvsem pa iluzije. Ampak opazovati ljudi, kako se zapletejo v igro, je zanimivo. Po dolgem času sem opazovala predstavo prijateljic, ki sta sicer tudi poslovno prepleteni. Obe zelo dobro poznam, vem, katere vzorce imata, in njun odziv je bil osupljiv. V kakšno iluzijo sta se spravili! Imeli sta majhen spor, kot zunanja opazovalka pa lahko rečem, da je šlo le za šum v komunikaciji. Nista se dobro pogovorili – in pok, problem je bil tukaj. Kot zunanja opazovalka sem samo tiho spremljala zgodbo in opazila noro povezavo z vzorci.

Pred dnevi sem prejela vprašanje, ali ni pozitivno razmišljanje nezdravo, napačno in vodi v frustracije ter negativno razpoloženje. Kajti nekateri se trudijo in jim ne uspeva, kar vodi v še večjo negativnost. Strinjam se s to trditvijo, vendar je potrebno dodati ključne podatke. Tudi sama sem na svoji poti vse to doživljala in se spraševala, ali zakon privlačnosti, afirmacije, vizualizacije resnično delujejo. Tudi sama sem, ko sem brala razne tuje avtorje, zmajevala z glavo in govorila, da to vendarle ni tako preprosto, kot se bere. Toda, dragi moji, to je del poti. Na začetku je »težko«!

Moja okolica je zadnje dni namigovala, naj v tokratni kolumni pišem o prav in narobe. Opažam, kako nestrpni so nekateri. Za vsako ceno želijo uveljaviti svoj prav. Dragi moji, vse je relativno. Resnično relativno. Kaj je prav in narobe, je čisto napačen pristop k stvari. Zavedajte se, da obstaja več resnic. Več svetov. Predvsem pa smo drugačni in različni. Nismo si enaki, nimamo enakih misli, prepričanj in mnenj. In prav je tako. Drugače bi bilo na tem svetu dolgčas. Bilo bi samo belo in črno, barve ne bi obstajale.

Pred časom sem dobila zanimivi vprašanji. Nanašalo se je na to, zakaj se sanje, čeprav je predana vizualizaciji in pozitivno razmišlja, ne uresničijo. Poleg tega jo je zmotil tudi stavek, da se uresniči vse, kar je namenjeno in kar je dobro za našo rast. Zakaj potem sploh kar koli ustvarjati, če se nekatere stvari ne morejo uresničijo, ker nam niso namenjene?