Delo na sebi

Zakon poslanstva je zelo pomemben , saj močno vpliva na vaše življenje. Sama ga velikokrat povezujem z usodo in načrtom naše duše. Kaj je v resnici vaše poslanstvo? Lahko bi rekli, da ste bili poslani na ta planet z nalogo. Poznamo dve vrsti poslanstva – osebno in poslanstvo do planeta. Osebno poslanstvo predstavljata vaš osebni razvoj in napredek. Lahko bi rekli, da imamo nalogo izkusiti določene stvari, jih transformirati in spraviti na višjo raven zavesti.

Poglejmo danes misel: nikoli ne vidim stvari takšnih, kot so v resnici, vedno jih vidim le kot lasten odsev. Ta misel me spremlja že od začetka dela na sebi in iz leta v leto jo vidim globje in čutim močneje. Sprva sem jo spregledala. Mislila sem, kako duhovna sem, in komentirala vse po vrsti – nisem se pa zavedala, da govorim le o sebi in v drugih vidim zgolj svoje težave, ki si jih nisem želela priznati. Predvsem pa sem se najedla na kile zarečenega kruha in izkusila vse stvari, da sem razumela vse sodbe.

Nekoč sem se srečala z univerzalnim zakonom: Vaša resničnost je odvisna od tega, na kaj se osredotočate. Dolgo nisem razumela teh vrstic, razlagala sem si jih po svoje. Potem pa me je življenje naučilo, da se vse skriva v meni. V moji vibraciji in zavedanju, da je moč v meni. Če me je strah, rušim, in če zaupam, se vse zlaga. Takrat sem se začela zelo poglabljati vase, v svoje občutke in misli. In še danes, po skoraj 27 letih dela na sebi, sem mnenja in čutim, da je bistvo vsega občutek. Ta kreira vse, ampak res čisto vse.

si se že srečala z Zakonom privlačnosti? Vsi se v prvi lekciji dela na sebi srečajo s tem prvim in najpomembnejšim zakonom duhovnosti. Prva lekcija, ki jo vzamemo vsi je, da kreiramo z našimi mislimi in občutki. Ja, vse to drži in tudi deluje. Vendar večina spregleda pomembno informacijo – OBČUTKI. Zato zakon pri nekaterih ne deluje. Poglejmo, kaj to v resnici pomeni.

Se je tudi vam že pripetilo, da se vam je sprožil strah pred tem, da…

Ste že kdaj posvetili posebno pozornost svojemu začetku dneva? Vem, na prvo žogo to ni nič takšnega. In odzovete se ponavadi nekako takole: »Ah, nič posebnega, kaj pa ima moj začetek dneva opraviti s preostankom mojega življenja? Ko mi zazvoni budilka, vstanem in grem v službo, to je to.« Na prvi pogled drži, seveda. A če se poglobimo, boste opazili, da je ključen trenutek vašega dneva pravzaprav njegov začetek, tako kot pravi znani rek: Po jutru se dan pozna!Kako modri so bili ljudje nekoč, kajne? Razčlenimo to. Najprej poglejte, kako vas zbudi vaš telefon. Se glasno dere ali piska ali pa vam zapoje prijetno skladbo Michaela Bubléja? Ko tako pomislite, je kar logično, da ima zvok budilke veliko opraviti z vašo energijo, kajne? Stvar je navsezadnje zelo preprosta. No, kakšno je torej vaše zvonjenje?

Ste si zgornji stavek ponovili nekajkrat v zadnjem letu? Ali vas vaša duša nenehno spominja na vaše sanje? Vem, kako je. Tudi mene je pred leti duša kar naprej opozarjala in spominjala na to, naj napišem knjigo. Začetna energija se mi je zdela noro navdihujoča, zalet je bil prelep, a vseeno me je bilo strah narediti korak naprej in to izpeljati tudi v praksi. Če sem iskrena, me je bilo zelo, zelo strah. Če se po tistem začetnem wiiiiin jupiiiiin drugih navdušujočih prvih občutkih enako dogaja tudi vam, je to čisto nekaj normalnega. Vsem uspešnim ljudem se je dogajalo enako! Vesela sem, da vam je zdaj lažje.

V življenju sem se naučila, da ni pomembno, kaj se zgodi, kajti vsakomur se veliko dogaja. Pomembno pa je vsekakor to, kaj smo se skozi dogodke naučili in spoznali. Pomembni so nauki, izkušnje, sporočila, znanje in modrosti, ki jih pridobivamo skozi življenje. Knjige pišem za ljudi, ki imajo oči odprte za bistveno. Zato se poglobimo v nekaj takega. V preteklosti sem se velikokrat spraševala vprašanja, kot so:

Z mojim učiteljem angleščine sva pred časom ugotovila nekaj zanimivega. Omenil mi je Malcolma Gladwella, ki je ugotovil, da mora človek določeno stvar početi 10.000 ur, da postane strokovnjak zanjo. Malo za šalo in veliko zares sva analizirala mojih 27 let dela na sebi. Ko sem resnično začutila vse, o čemer pišem v svojih knjigah, sem imela za seboj že 16 let dela na sebi. Dogovorila sva se, da bova upoštevala povprečje, torej približno 15 let dela.

Nato sva izračunala: