Starševstvo

Že dolgo nisem napisala nič novega. Pa tako rada pišem! V zadnjih mesecih sem nekoliko pozabila nase, preveč sem se razdajala. Bila sem mama, žena in ženska, ki več ur na dan nameni prebujanju drugih. Ob vsem tem sem pozabila nase. Na svoje radosti. Na pisanje in transformiranje občutkov, idej, prebliskov in misli v črke. Izčrpana sem, ker se nisem napolnila. A sem obenem tudi vesela in hvaležna. V teh nekaj mesecih sem odkrila toliko o sebi. O svoji lastni vrednosti in o pomenu dela, ki ga opravljam. Kako globoka spoznanja! Do kako pomembnih odkritij sem prišla! Kljub izčrpanosti sem izpolnjena. Počutim se, kot bi se vzpenjala po hribu. Zadihana sem in prijetno utrujena. Občutki se prepletajo. Spoznanja v glavi se zlagajo v vedno bolj smiselno zgodbo. Knjiga, ki sem jo začela pisati, bo zopet navduševala mnoge bralce.

Danes imam posebno novičko … odločila sem se, da s teboj delim zgodbo. Nosečniški test je pokazal plusek. Te zanima, kako se mi je čez noč obrnilo življenje na glavo in kakšne trike uporabljam pri uravnovešanju družine in mojih sanj … predvsem pa, kako lahko tudi ti narediš enako

Ste kdaj opazovali svoje družinsko drevo, žensko in moško linijo v njem? Če se boste le malo poglobili, boste opazili, da ste enaka mama ali oče. Dedujete lahko po različnih straneh, a v večini primerov smo ženske enake mamam, babicam, prababicam, in če imate informacije še o daljnih prednikih, boste opazili, da se določene stvari dedujejo, ponavljajo, predvsem pa prenašajo. Kako je mogoče, da smo si tako podobni? Ena pot je bivanje v določenem okolju, učenje in posnemanje, zavestno ali pa nezavestno. Druga, globlja in pomembnejša pot, je zapis DNK, torej prek genetike. Če pogledamo povsem preprosto, moje telo je z mojo krvjo ustvarilo telo moje hčere. Posledično je dedovala zapise mene in mojega moža. Znanost je že odkrila del DNK, pravijo mu junk DNA, ki vsebuje podatke o vseh naših prednikih. Vsi vzorci, prepričanja in vsa družinska karma. Vse, kar je ostalo nerešeno, pa vsi tisti plusi, ki so jih predniki pridelali za nas.

Sedim na plaži, z računalnikom v naročju. Opazujem okolico in premišljujem, o čem naj pišem. Narava okoli mene je res prečudovita. Mirno morje, toplo sonce, jadrnice v daljavi in prelep otoček nasproti. Zaprem oči in vdihujem vonj morja. Zahvalim se, da lahko uživam v teh lepotah. Odprem oči in opazujem svojo punčko, ki se v vodi igra z možem. Dojenčica spi v senci zraven mene. Uživam v lepotah in moj mir zmoti ženski glas, ki vpije na svoje otroke.

Po skoraj treh mesecih, ko je v našo družino prišla Nina, sem odkrila neverjetne povezave – kako se ustvarjajo vzorci! In predvsem to, kako se ustvarjajo iluzije. Ker je z Nino zelo veliko dela, zadnja meseca za Pio nimam več toliko časa oz. lahko rečem, da ji že veliko zaupam. Ne hodim več za njo po hiši, kje je in kaj dela, ker vem, da ne bo padla, in vem, da že loči, kaj je prav in kaj ne. Prav tako se že sama obleče, umije in je že nekaj časa brez pleničk. To pomeni, da kadar imam v rokah Nino, ker jo dojim oz. preoblačim, preprosto naročim Pii, naj se sama obleče in obuje ali gre na stranišče.

Ko danes pogledam nazaj na svoje življenje, razumem. Razumem čisto vse, kar sem ustvarjala. Čisto vse boleče izkušnje, čisto vse trpljenje in čisto vso bolečino. Kako prepletena in povezana je ta igra. Res veličastna igra. Vsi iščemo zgolj mir v sebi. Zgolj mir. Ko imaš mir, imaš vse. Ko se imaš resnično rad, poteka vse lahkotno. Ko se prepustiš, začneš šele opazovati. Predvsem pa razumeš, zakaj je nekaj tam natanko tako, kot je.

Današnja kolumna bo malenkost drugačna. Na novo bomo pogledali nekaj zanimivega in spregovorili o rečeh, o katerih se premalo govori. Kot novopečena mama predvsem spoznavam, da biti mama pomeni nekaj najlepšega, obenem pa zahteva veliko soočenja s samim seboj. Najzanimivejše pa je, da otrok pospeši zanimive procese ali celo odkrije nove stvari, ki jih prej niti opazil nisi oziroma tvoja pozornost ni bila osredotočena nanje. Kot mama se srečujem z marsičem, in prav zato pišem že novo knjigo na to temo. Z vami želim deliti velika odkritja, ki bodo pomagala mnogim. Tako malo se na glas govori o te čudoviti vlogi. Tako malo žensk iskreno spregovori o vseh spremembah, ki jih kot mame doživljajo. In zakaj je temu tako? Zato ker okolica narekuje, kaj naj bi mama bila. Ugotavljam pa, da le malo žensk resnično začuti, kaj naj bi bilo to, o čemer ostali le govorijo. Ženska tisto opevano izpolnjenost doživi šele takrat, ko resnično predela in se sooči sama s seboj. Ko resnično začne poslušati sebe in svojo intuicijo, predvsem pa svoje srce. Dragi moji, ne poslušajte drugih, kako bi morali vzgajati svoje otroke. Prisluhnite le sebi, kajti le vi veste, kaj vaš otrok potrebuje!

Veliko ljudi me sprašuje po imenu naše dojenčice in zakaj ne delim slik svojih otrok ter družine na spletu. Kako smo izbrali ime naše dojenčice in zakaj ga ne objavim? Ko sva z možem avgusta naredila test in novičko takoj delila s Pio, je naša mala sončica v trenutku vedela, da bo dobila sestrico. Kot iz topa je izstrelila, da bo punčka, in izbrala ime:

Večno vprašanje: Kako naučiti otroka, da spi sam v svoji sobi? Sem mama, ki Pie ni nikoli…