Opravljanje

Kolikokrat se vam je že pripetilo, da ste opravljali ali poslušali opravljanje? Zapomnite si, močno si zapomnite, da vedno, ko govorite o drugih, govorite le o sebi. Velikokrat sem že pisala o tem, pa vendar si še vedno včasih želite razlago, zato sem se odločila, da se resnično poglobimo v to. Bodite pozorni na osredotočanje, na tisto, kar vas na nekom zmoti ali pa vam je všeč. Bodite pozorni na dogodke. Ker najraje dajem svoje primere, se kar podrobneje posvetimo meni.

Sama sem tarča marsičesa. Ljudem sem zelo všeč ali pa pač ne. Nekateri me tudi videti ne morejo. Jezi jih moje delo, jezi jih moja rožnata barva, jezijo jih moje fotografije na Facebooku, jezi jih moja radost do življenja. Jezi jih smeh. Najzabavnejše od vsega pa je – da v meni vidijo sebe. Vidijo čudovitega sebega. V meni jih odbija vse tisto, kar pogrešajo pri sebi. Vidijo to, da nič ne naredijo za svoje sanje, in po svoje jih jezim. Jezim, ker jim s svojim primerom kažem, da stagnirajo. Jezi jih, ker si ne dovolijo biti nežni, in jezi jih, ker si ne dovolijo biti to, kar so. In najlažje je komentirati mene, se ukvarjati z menoj, me opravljati, kot da bi ta čas porabiti zase in uresničevanje svojih sanj. Najlažje je, da sem jaz središče njihovega življenja namesto oni sami.

Na drugi strani so tisti, ki jih, kar koli naredim, veseli in navdaja z upanem. Veseli so mojih uspehov. V meni vidijo sebe. Vidijo sebe na poti k uresničitvi svojih sanj. Vidijo, da je možno. Vidijo, da jim bo uspelo, če se bodo le malo potrudili in nekaj naredili za svojo spremembo. Privoščijo mi vse, ker privoščijo sebi. In ja, enako zgodbo igrate tudi sami. Ljudi jezite in radostite. Zato zrastite, postanite veliki in vsakič, ko želite komentirati kogar koli, se ustavite in pomislite, kaj je v vas, da vas to jezi. Kaj je tisto pomanjkanje v vas, ki ga vidite v drugih? In poglobite se še globje. Opazili boste, da nekega človeka vidijo ljudje iz različnih zornih kotov. Kar vidite vi, vaš sosed ne vidi. In zakaj je tako? Zato ker ste vi in vaš sosed osredotočata in zrcalita svoje lastnosti. Nekaj, česar jaz sploh opazila ne bi, vi vidite in nasprotno. Vedno zrcalimo tisto, kar smo mi sami. Če povzamemo, se tako rekoč, ko se ukvarjamo z drugimo, ukvarjamo in komentiramo, predvsem pa žalimo, samega sebe! Hmmmm, globoko, kajne? In vredno razmisleka.

In dotaknimo se še malo mojih primerov, da laže razložim. Sama sem rada vedno urejena. Skladnost barv in dodatkov mi ne povzroča težav. In veste, kdo komentira moja oblačila? Tisti, ki nič ne dajo nase. Tisti, ki jih jezi, ker se njim samim ne da urediti ali pa bi radi shujšali, naredili nekaj s sabo in vibrirali drugačno energijo. Samo tisti vidijo v meni nekakšno barbiko. In najbolj hecno je to, da imam po porodu še vedno tistih čarobnih osem kilogramov več in večina tega niti ne opazi. In veste, zakaj je temu tako? Ker sem jih sprejela. Ker mi je pomembna energija, ki jo človek oddaja. Ker je zame pomembno moje počutje. Kilogrami in obleka so nepomembni, pomembno je, kaj človek oddaja. Ko se bom odločila, se bom poslovila od teh nekaj kilogramov več ali pa jih bom obdržala. Vseeno je. Dokler ne boste sprejeli sebe takšnih, kot ste, boste v okolici videli in komentirali barbike, suhice in to kako kratko krilo je imela. In vse to je nepomembo, če se človek dobro pučuti – kaj imate vi s tem? Ukvarjajte se raje sami s seboj.

Velikokrat sem tudi že napisala, da opazujte okolico, ki vam sporoča, kje ste. Kaj v resnici to pomeni? Dokler čutite kakršno koli pomanjkanje, vam okolica odslikava, da ste, kjer ste. Če imate težave z ljubosumjem, boste ustvarjali okoliščine, v katerih vam bo partner kazal vaše pomanjkanje. In ne mislite, da bo, če pride pravi, kaj drugače. Ker ne bo! Ne mislite, da bo, če pride tisti, ki pravi, da v vas ne bo ustvarjal ljubosumja, kaj drugače. Ne, ne bo drugače, ker ne more biti. Dokler se vi ne napolnite z zaupanjem, takšnega partnerja ne morete ustvariti. Dokler česar koli ni v vas, tega ne morete ustvariti. Dokler ne vibrirate želenega, tega ne morete privlačiti. Kratko, jasno in preprosto.

Avtor: Dobra vila – Maja